Velika noč po marketinško

Zadnje mesece čas teče zelo hitro in tako sem končno našel čas , da napišem nekaj malega o veliki noči in seveda, kar si mislim o njej. Velika noč naj bi bila verski praznik, a ga dandanašnji praznujejo prav vsi. Okej, večina. Ta večina se pa zaznamuje po nečem in to je seveda denar, brez katerega je v današnjem svetu krepko težko shajati, še posebej ob tako visoki inflaciji in cenah najnujnejših živil. Pa se vrnimo k veliki noči. Očitno je moja trditev, da gre zadnje čase čas zelo hitro mimo pravilna, če pa drastično malo Slovencev sploh pomisli na ceno, ki visi od kakšnega poltonskega velikonočnega jajca. Meni se zdi to žalostno. Lahko bi Zveza za varovanje potrošnikov malo bolj popazila za svoje ‘varovance’. A moram priznati, da ima že tako veliko dela z osveščanjem potrošnikov, da jim vbije v glavo, kje naj kupujejo živila, da ne bi vsebina njihovih denarnic popolnoma izpuhtela, kar se, na veliko žalost, po Sloveniji že zelo masovno dogaja.

Mislili bi si, da si trgovci pomagajo samo z zelo trapastimi in neokusnimi reklamami. No, mogoče se nekatrim zdijo celo humorne. Do mojih ušes je namreč prišlo tudi, da potrošnike prodajalci zavajajo z opojnimi vonjavami, s katerimi nimajo kupci prav nobenih možnosti. Te vonjave namreč privlačijo ljudi in tej si rečejo: “Bom še kupoval tukaj, ko pa tako lepo diši!” Kdo ve, mogoče na človeka vplivajo, če ne že fizično, tudi psihično. A to seveda, ni naša stvar. Tako si mislijo trgovci.

In mi, smo njihove žrtve.

Neodvisnost Kosova

Kosovo je neodvisno! Moje mnenje je, da si to zasluži. Menim tudi, da je to storilo ravno ob pravem času. Zakaj? Ker se Srbija bori za vstop v Evropsko unijo in mora s tem uporabiti bolj diplomatski pristop namesto, saj veste tistega, tradicionalnega vojaškega. Z neodvisnostjo se je Kosovo tudi približalo Evropski uniji, kar nakažeta že njen grb in zastava z ‘evropskimi’ zvezdicami. Da ne govorimo, da je nova kosovska valuta evro.

A so tu še vedno in tudi bodo, skrajneži, ki sežigajo mejne prehode in počnejo neumnosti podobnega značaja. Te skrajneže bo le stežka ustaviti in mislim, da se bo KFOR kar pošteno namučil, da jih bo vsaj malo umiril. Toda vse je še odprto. Tudi vprašanje priznanja Republike Slovenije. Vlada bo o njem razpravljala, toda zdi se mi kratkomalo nemogoče, da Kosova ne bi priznali. Le zakaj? Če je pa naš spoštovani zunanji minister Dimitrij Rupel dobil navodila amerikanskih diplomatov, kako naj ravna. Mislim, da ga tudi objava tega sporočila vemedijih ne bo ustavila in se bo po nih vseeno ravnal. Naš Dimitrij je namreč v svoji politični karieri pokazal že dovolj prilagodljivosti zelo raznovstnim slovenskim vladam in naokoli že kroži neka šala: ‘Kdo bo naslednji slovenski zunanji minister?’ in sogovorec odgovori: ‘Rupel, seveda!’. Na veliko žalost je ta šala zelo realna in zelo verjetno je, da bo, pa čeprav v Pahorjevi ekipi (ki ima največ možnosti za zmago) prav Rupel zasedel ta vroči stolček. Po vsej verjetnosti bo torej Slovenija priznala Kosovo. Ameriki to vsekakor ustreza, poleg tega pa ima zdaj prav gotovo še kakšno ‘komandno pismo’ za Slovensko zunanje ministrstvo, ki mu še podrobneje narekuje, kako naj Slovenija vodi Evropsko unijo. Za Američane sploh ni vprašanje, ali se bo MZZ ravnal po njihovih navodilih, vedo namreč, da imajo po svetu še veliko večji vpliv na države na drugem koncu sveta kot ga imajo slovenski politiki na državne organe Republike Slovenije.

Mi, nemočni državljani, pa lahko le upamo, da se vse srečno izteče in izrazimo svoje mnenje, ki ga, tako ali tako, nihče, ki bi lahko kaj ukrenil, ne posluša.

Živjo!

Tole bo od zdaj naprej moj blog. Nanj ne bom pisal prav vsak dan, konec koncev je tudi čas ovira pri bloganju. Sam bom pisal o mojem svetu, nekaj malega tudi o politiki in o ostalih aktualnih temah. Moje vodilo pa je, da pri pisanju uživam. Naj bo to prepoznavno.